Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro, mirno stran. Je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu s primarno bivanjsko uro in je hkrati meditativen prostor tišine, adrenalina in neobrzdane divjine.

Je prostor, kjer lahko vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter neštetimi odtenki beline. Slap Savica s svojo belo vodo, beli hudiči na steni cerkve svetega Janeza, bele gore v odsevu spokojnega jezera, belo mleko z rožnih planin odsevajo vso deviškost in čistost te pokrajine v srcu Triglavskega narodnega parka.

 Še Agatha Christie, ki ji nič človeškega ni bilo tuje, je izjavila, da je Bohinj pač prelep za umor.