V grajski tiskarni stoji rekonstrukcija Gutenbergove lesene tiskarske stiskalnice. Če si zaželite spominskega odtisa, ste lahko nekaj minut pravi grajski mojstri.

Muzej Železniki, prostor, kjer védenje naših babic in dedkov posredujemo vnučkam in vnukom.'"

Muzej Železniki je muzej lokalnega pomena, ki že od leta 1969 zbira, ohranja, dokumentira in razstavlja dediščino.

Muzejsko zbirko je uredilo Muzejsko društvo Železniki. Nahaja se v Plavčevi hiši iz prve polovice 17. stol., ki je eden najlepše ohranjenih fužinarskih objektov v Železnikih.

V pritličju je železarski oddelek, ki z maketami predstavlja skoraj 600-letno zgodovino železarstva v kraju, od kopanja železove rude, transporta in taljenja, predelave surovega železa v fužini v polizdelke, do izdelave končnih izdelkov v kovačnici ali vigenjcu.

V prvem nadstropju je lesarski oddelek s prikazom dejavnosti in obrti, ki so se razvijale kot železarstvu spremljajoče dejavnosti. Zbirke sodarstvo, "kuhanje" oglja, žagarstvo ter izdelava kritine iz skrilja so prav tako popestrene z originalnimi orodji in maketami.

V drugem nadstropju zbirke prikazujejo splošnejšo zgodovino kraja: začetek in razvoj čipkarstva, delovanje različnih društev, pregled NOB v Selški dolini ter življenje in delo nekaterih rojakov: dr. France Koblar, dr. Valerija Strnad, Niko Žumer, Gojimir Anton Kos

Na trgu pred muzejem stoji plavž – pomemben spomenik tehniške dediščine Slovenije.

Pocarjeva domačija – info postaja Triglavskega narodnega parka in muzej

Na lep, sončen spomladanski, poletni ali jesenski dan vas vabimo na kolesarjenje po Kolesarski poti v dolini Radovna. 16 kilometrov dolgo, a ne pretežko pot lahko začnete že v Krnici, v Zgornjih Gorjah. Na avtobusni postaji stoji informacijska tabla, na kateri je predstavljena kolesarska pot z informacijskimi točkami. Pot vodi ob reki Radovni mimo lepo urejenih travnikov, hiš, jezerca Kreda vse do konca Kolesarske poti – do Pocarjeve domačije.

Pocarjeva domačija, ena od prvih šestih v Zgornji Radovni, hrani veliko različnih starih predmetov, ki pričajo o načinu dela in življenja ljudi pod Triglavom. Na ogled so hiša, gospodarsko poslopje in vozarna. Pomemben del ogleda je tudi zgodba o Pocarjih, družini, ki je še na začetku 90. let prejšnjega stoletja živela na tej domačiji.

Triglavski narodni park je v letu 2006 prejel nagrado Evropske skupnosti za kulturno dediščino Europa Nostra za arhitekturno obnovo Pocarjeve domačije.

Za najavljene skupine nad 10 oseb tudi druge dneve (+386 4 578 02 00 ali Triglavski-narodni-park(at)tnp.gov.si).

V hiši, kjer je od jeseni, leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800 - 1849), je bil 8. februarja 1964 odprt spominski muzej.

Dražgoše so stara slovenska vas na južnem pobočju Jelovice, ki se prvič omenjajo že leta 1291 v urbarju freisinške škofije. V Domu Cankarjevega bataljona ima Loški muzej postavljeni dve stalni zbirki. Prva pripoveduje o dražgoški bitki Cankarjevega bataljona, sovražnikovem uničevanju vasi in maščevanju nad domačini ter obnovi vasi po vojni. Zbirka Dražgoše pred drugo vojno pa predstavi zgodovino vasi in življenje njenih prebivalcev.

Loški muzej vzdržuje celoten grajski kompleks z muzejem na prostem na grajskem vrtu. V avtentičnem okolju muzeja na prostem si obiskovalci lahko ogledajo Škoparjevo hišo iz Puštala pri Škofji Loki, z zasnovo iz 16. stoletja, ki sodi v tip hiše s črno kuhinjo. Pri tem spoznavajo nekdanjo bivalno kulturo in način življenja kajžarjev in malih kmetov. Tu sta na ogled še obnovljeni mlin in kozolec ter lapidarij.

Kovačnica predstavlja dediščino preteklosti kot obliko sodobne in uporabne umetnosti, ki se bo kot kulturna dragocenost ohranila tudi za naše potomce. Okolica Bleda z nahajališči železove rude je v preteklosti pripomogla k začetkom kulture umetniškega oblikovanja uporabnih izdelkov iz železa.

Kajžnkova hiša v južnem delu vaškega jedra je zidana, enonadstropna, ima dvokapno streho na čop in zatrepna zunanja hodnika (ganka). Sodi med obnovljene objekte z zelo ohranjeno ljudsko arhitekturo. V njej si je moč ogledati rekonstrukcijo opreme črne kuhinje in shrambe, razstavi o rateški noši in krajevni zgodovini, starejše filme o še danes ohranjenih običajih in planiških smučarskih skokih ter razstavo ročnih del - izdelkov članic Turističnega društva Rateče – Planica.

Italijanska rodbina Bucelleni se je leta 1538 s Planine pod Golico preselila na Staro Savo. Zgradila je graščino in ob njej postavila fužino, ki ji je v kratkem času prinesla precejšnje premoženje. Leta 1686 so Bucelleniji dosegli celo grofovsko čast. Obrate in graščino je leta 1766 kupil belgijski trgovec Valentin Ruard. V graščini so živele tri generacije Ruardov, 1871. pa je lastništvo prešlo na Kranjsko industrijsko družbo. Od leta 1954 je graščina preurejena v muzej. Do 1990 je v njej deloval Tehniški muzej Železarne Jesenice, od 1991 je sedež medobčinskega Gornjesavskega muzeja Jesenice. Danes so v njej stalna železarska in rudarska zbirka ter od leta 1993 zbirka fosilov in kamnin zahodnih Karavank, ki jo je zbral Jože Bedič.